Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je konec septembra gostila partnerje z Nove Zelandije in Danske v okviru programa čezoceanskega sodelovanja International Urban and Regional Cooperation (IURC). Prva dva dneva študijskega obiska od petih sta bila namenjena spoznavanju dobrih praks Ljubljane in regije na področju razvoja podeželja, lokalnih prehranskih verig, diverzifikacije kmetijstva in podpornega okolja za nove dejavnosti in inovacije.

V Slovenijo so pripotovali predstavniki razvojnih agencij Venture Taranaki in Central Economic Development Agency (CEDA) iz regije Manawatū, novozelandskih raziskovalnih institucij in danske organizacije Klimatorium. RRA LUR je pripravila izjemno pester obisk, ki se mu pridružujejo tudi domači gosti iz slovenskih raziskovalnih in strokovnih institucij, med njimi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Geološki zavod Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije.

Prvi dan je bil namenjen Ljubljani. Na osrednji ljubljanski tržnici je gostom svojo zgodbo predstavil Simon Zajc s kmetije Pr’ Čižman, kjer razvijajo različne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in neposrednim stikom s kupci. Na Ljubljanskem gradu sta delegacijo sprejela podžupan MOL Dejan Crnek in mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR. Partnerji so se nato s predstavnico Lokalnih akcijskih skupin, ki jih vodi RRA LUR, in predstavnico Oddelka za varstvo okolja MOL podrobneje seznanili z zelenimi politikami Ljubljane, razvojem podeželja in pristopi k urbanemu kmetijstvu ter z izkušnjami, kako lahko mesto tudi znotraj izrazito urbanega okolja ohranja in razvija povezave s podeželjem, lokalno pridelavo hrane in trajnostnim upravljanjem prostora.

Drugi dan se je delegacija mudila po terenu v regiji. Uvodoma je potekala izmenjava izkušenj preko spletne povezave z Danci in predstavniki Nove Zelandije. Vsak, vključno s predstavniki iz Slovenije, je predstavil svoje delo. V Hiši kranjske čebele v Ivančni Gorici so si udeleženci  nato ogledali muzej in učni čebelnjak ter spoznali zgodbo, ki uspešno povezuje bogato čebelarsko tradicijo z izobraževanjem, turizmom, podjetništvom in sodobno interpretacijo lokalne dediščine.

Pomemben del strokovnega programa je bil tudi obisk Infrastrukturnega centra Jablje Kmetijskega inštituta Slovenije. Gostom so predstavili sodobne tehnologije in raziskave, usmerjene v učinkovitejše in bolj krožno kmetijstvo. Med drugim so prikazali avtonomni traktor in demonstrirali oranje na njivi ter model sklenjenega kroga snovi in energije na kmetiji. Živinski gnoj iz hleva uporabljajo za proizvodnjo bioplina, v naslednji fazi pa iz njega pridobivajo tudi biometan. Raziskujejo tudi možnosti nadaljnje predelave digestata – ostanka po proizvodnji bioplina – pri čemer si prizadevajo iz njega izločiti beljakovine, ki bi jih lahko uporabili kot dodatek krmi za živali. Na ta način želijo čim bolj skleniti tokove snovi in zmanjšati količino neizkoriščenih ostankov. Predstavili so tudi rastlinsko gensko banko.

Pot je dalje vodila v Občino Dol pri Ljubljani, kjer so bile v ospredju lokalne in skupnostne prakse ter vloga občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj podeželja in novih dejavnosti. Župan Željko Savič je skupaj z lokalnim čebelarjem predstavil Učni čebelnjak ter gostom na živ način – skupaj z lokalnimi zeliščarkami, lokalno kulinariko in glasbo in plesom folklorne skupine – približal lokalne običaje, tradicijo, lokalno REKO tržnico in pomen povezovanja skupnosti.

Nato smo se jim pridružili le še v četrtek na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Program tega dne je bil osredotočen na raziskave, inovacije in razvoj novih kmetijskih vrednostnih verig. Začeli smo s sklopom Future-Proofing Farms: Ownership, Investment, Succession and Market Diversification, ki ga je uvodoma predstavil prof. dr. Andrej Udovč z Oddelka za agronomijo. Razprava je naslovila nekatere najpomembnejše strukturne izzive sodobnega kmetijstva: nasledstvo na kmetijah, naložbe, lastniške modele, konkurenčnost ter potrebo po diverzifikaciji dejavnosti in trgov.

Prispevki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so dodatno osvetlili pomen svetovalnih storitev, sektorskega sodelovanja in inovacijskih partnerstev pri podpori kmetom ter prenosu znanja v prakso. Robert Peklaj je predstavil vlogo in dejavnosti KGZS, Marjana Avberšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je pokazala, kako lahko sektorske razprave in primerjava rezultatov mlečne proizvodnje vodijo do konkretnih izboljšav na ravni kmetij, Klara Otoničar pa je predstavila Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) kot mehanizem povezovanja raziskav, svetovalnih služb in kmetov ter spodbujanja praktične uporabe inovacij v kmetijstvu.

Raziskovalni del programa se je nadaljeval s predstavitvijo prof. dr. Mojce Korošec, ki je predstavila raziskovalne dejavnosti Oddelka za živilstvo, nato pa je prof. dr. Kajetan Trošt predstavil projekt ERA Chair – Foodomics. Projekt je usmerjen v krepitev raziskovalne odličnosti na področju foodomike z uporabo naprednih analitskih pristopov za boljše razumevanje sestave in kakovosti hrane ter njene povezanosti z zdravjem, ob tem pa krepi tudi mednarodno raziskovalno povezovanje in sodelovanje med institucijami. 

Dopoldanski del se je zaključil z obiskom demonstracijskega objekta industrijske konoplje in testnega polja Biotehniške fakultete, ki so ga vodili prof. dr. Davor Kržišnik, Primož Zorec, direktor podjetja CoGreen, ter Shiva Kumar iz ZAG – Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Obisk je ponudil praktičen vpogled v potencial industrijske konoplje kot obnovljive surovine in podlage za razvoj novih kmetijskih in industrijskih vrednostnih verig.

Več na: Partnerji z Nove Zelandije in Danske spoznavali dobre kmetijske prakse v Ljubljanski urbani regiji | RRA LUR in Od zadružnih modelov do gradnje s konopljo: partnerji IURC študijski obisk nadgradili v konkretno sodelovanje | RRA LUR.