V Mestni hiši v Ljubljani je 5. maja potekal delovni dogodek, katerega so se udeležili predstavniki občin, župani in ostali akterji regijskega razvoja. Predstavljene so bile dosedanje aktivnosti Regionalne destinacijske organizacije (RDO) Osrednja Slovenija in skupno izpostavljena prihodnja usmeritev regionalnega turizma.

Delovanje regionalnih destinacijskih organizacij v Sloveniji je sistemsko urejeno na ravni države z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma. Slovenski turistični model, ki ga usmerjata Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Slovenska turistična organizacija (STO), državo deli na štiri velike makro regije (alpska Slovenija, sredozemska Slovenija, termalno panonska Slovenija, Ljubljana & osrednja Slovenija), znotraj katerih delujejo posamezne RDO (12). Njihova zakonska naloga je povezovanje lokalnih skupnosti, usklajevanje turistične ponudbe, oblikovanje skupnih produktov ter izvajanje regionalne promocije, kar omogoča učinkovitejšo predstavitev Slovenije kot celovite, a hkrati raznolike destinacije.

Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Osrednja Slovenija je bila ustanovljena leta 2011 na podlagi sklepa Sveta Ljubljanske urbane regije (LUR). Glavni cilj njenega oblikovanja je bil strateško povezovanje takratnih 26 občin regije, razpršitev turističnih tokov iz samega mestnega jedra Ljubljane v njeno zeleno zaledje in dvig prepoznavnosti celotne destinacije na tujih trgih. Vodenje, koordinacijo in promocijo te obsežne regijske mreže je že ob samem začetku leta 2011 prevzel javni zavod Turizem Ljubljana, ki ga vodi direktorica mag. Petra Stušek. S tem korakom so občine pridobile močnega in izkušenega partnerja z uveljavljeno marketinško infrastrukturo. Delovanje RDO od takrat temelji na tesnem sodelovanju med Turizmom Ljubljana, Regionalno razvojno agencijo (RRA LUR) in posameznimi lokalnimi skupnostmi.

Tokratno srečanje se je pričelo s pozdravnim nagovorom Zorana Jankovića, predsednika Sveta Ljubljanske urbane regije (LUR) in župana Mestne občine Ljubljana. Izpostavil je nujnost sodelovanja med glavnim mestom in okoliškimi občinami, saj se turistični in gospodarski tokovi v regiji medsebojno tesno prepletajo. Poudaril je visoko zasedenost nastanitvenih kapacitet. Zbranim je spregovorila tudi mag. Liljana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Poudarila je vlogo agencije pri strateškem povezovanju projektov, ki skozi evropska in regijska sredstva prispevajo k urejanju prostora in izboljšanju pogojev tako za lokalno prebivalstvo kot za obiskovalce.

Osrednji del srečanja je bil namenjen predstavitvi poročila in rezultatov, ki jih je predstavila mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. Mag. Petra Stušek je v svojem izvajanju posebej poudarila, da uspešno vodenje in implementacija strategije znotraj tako raznolike regije ne bi bila mogoča brez operativne podpore na terenu: »Prispevek RDO koordinatorjev v posameznih občinah je ključen za delovanje celotnega sistema. Tako je možen skupno osnovan lokalni razvoj in omogočajo, da promocijske aktivnosti sploh zaživijo v praksi.«.

V pregledu dosežkov je javni zavod izpostavil ključno vlogo, ki jo imajo danes pri prepoznavnosti regije družbeni mediji in visokokakovostni video posnetki. Ciljne digitalne kampanje z dinamičnimi video vsebinami uspešno nagovarjajo domače in tuje goste ter jih usmerjajo v odkrivanje naravne in kulturne dediščine izven samega mestnega jedra Ljubljane. Predstavljeni turistični podatki kažejo na stabilno rast destinacije, saj se je od leta 2011 povprečna doba bivanja v regiji zvišala z 1,2 na 2,1 nočitve. 

V zaključnem delu dogodka se je med prisotnimi župani in predstavniki občin razvila vsebinska razprava o izzivih, ki jih prinaša prihodnji razvoj turizma v regijski strategiji do leta 2027. Čeprav so udeleženci podprli dosedanje promocijske in razvojne dosežke pod vodstvom Turizma Ljubljana, so župani odprli nekatera pereča vprašanja, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti. Kot glavno oviro za nadaljnji trajnostni razvoj turizma so izpostavili pomanjkljivo infrastrukturo in zahtevno prometno problematiko v regiji. Povečan obisk in vsakodnevne migracije povzročajo zastoje ter močno obremenjujejo lokalne cestne povezave. Župani so poudarili, da turistične rasti ni mogoče načrtovati ločeno od osnovne infrastrukture. Izpostavili so potrebo po usklajenih državnih in regijskih vlaganjih v cestno omrežje ter trajnostno mobilnost (javni potniški promet, kolesarske povezave), saj sta pretočnost in urejen promet osnovni pogoj za kakovost življenja občanov in nemoteno izkušnjo obiskovalcev.

Na koncu so sodelujoči s strani mag. Petre Stušek prepoznali priložnosti v privabljanju poslovnih gostov (t.i. »bleisure« turizem), ki podaljšajo svoje bivanje ali poslovna potovanja v prestolnico združujejo z raziskovanjem regijskega zaledja. Zeleno zaledje z neokrnjeno naravo pa lahko predstavlja izjemno priložnost za privabljanje sodobnih nomadov z avtodomi. Kar pri ustrezni turistični infrastrukturi prispeva k manjši obremenitvi okolja.